habule zibule
Mnogo vode je preteklo. V nedeljo dobesedno. Slovenija se je utapljala v neurju. Moje želje po slikanju pa tudi. Čas. Čas - najljubša in najbolj osovražena beseda v zadnjem letu. No, pa smo preživeli neurje, pa tudi čas bomo.
Po končanem faksu, sem se odločila za družinsko življenje. To mi je pobralo energijo in čas- ponovno. Zaradi minimalističnega sloga stanovanja ni bilo dovolj motivacije za mojo strast. Tlela je v meni. Čutila sem jo. Vsak dan bolj. In napočil je trenutek velikih sprememb.
Natančno se spomnim, da sem ga čutila kot vlak, ki pripelje samo enkrat v življenju. Greš gor in se pelješ v neznano ali ostaneš na peronu in si s tistim, kar ti je znano. Jaz sem vstopila. Noro! Popeljal me je v neznane dimenzije. In tu sem še danes. Na planetu Habule Zibule.
Po končanem faksu, sem se odločila za družinsko življenje. To mi je pobralo energijo in čas- ponovno. Zaradi minimalističnega sloga stanovanja ni bilo dovolj motivacije za mojo strast. Tlela je v meni. Čutila sem jo. Vsak dan bolj. In napočil je trenutek velikih sprememb.
Natančno se spomnim, da sem ga čutila kot vlak, ki pripelje samo enkrat v življenju. Greš gor in se pelješ v neznano ali ostaneš na peronu in si s tistim, kar ti je znano. Jaz sem vstopila. Noro! Popeljal me je v neznane dimenzije. In tu sem še danes. Na planetu Habule Zibule.
Comments
Post a Comment
Hvala za tvoje mnenje!