Cela ulica nori, poletni Prostočasnik 2010

CELA ULICA NORI

Začelo se je nekaj dni prej, ko smo vsi vztrajno rotili nebo, naj nam NE pošilja več dežja. In res so bile otroške misli izredno močne, saj so na tisti petek oblaki obviseli tik nad nami in mi pod njimi suhi. Kot kapljice so pričeli iz hiš in hišic, ulic in uličic prihajati nasmejani otroci z majhnimi kanglicami polnimi barvnih kred. In naša ulica se je spreminjala v sončno prizorišče, zvrhane otroške, nagajive energije.

Začelo se je: umetniki so najprej izmenjali nekaj mnenj, pregledali slikarske pripomočke, nato pa so posedli na dolg hlod ter se preselili v pravljično deželo. Deželo sanjskih hišk. Oči so se jim bleščale od razburjenja in pričakovanj pred novim potovanjem. Nestrpno so čakali odhoda, majhne ročice so stiskale čarobne pripomočke in končno so dobili dovoljenje za začetek . Kar poleteli so na prizorišče dogajanja. Skupno so se odločili, da želijo postaviti svoje domišljijske hiške na prostranem zelenem travniku. Vneto so ga pričeli ustvarjati. Tudi najmlajši slikarji so z vso resnostjo slikali svoj košček parcele, kjer bodo živeli. Krede so švigale sem ter tja in ulica je dobivala novo podobo. Nato se je pričela gradnja hiše. V otroških glavah res ni meja, saj so dobivale podobo gobic, avtomobilov, ena je kar lebdela v zraku, spet druga je imela na strehi živalski vrt, tretja pa je zrastla kar na mavrici. Med delom so prijetno klepetali, se posvetovali, dajali en drugemu ideje, si posojali krede in občudovali dela, ki so nastajala. Hiše so začenjale dobivati končno podobo. Bile se krasne! Otroci so se vselili v svoje domove in pričela se je zabava. Pekli so piškote, si hodili na obiske; tisti iz oddaljenih krajev so se pripeljali s skirojem ali kolesom, zasadili so si drevesa ter se neizmerno zabavali v igri.

Dan se je prevesil v večer in prve mamice in očki so pričeli klicati svoje otroke k večerji. Otroci se kar niso mogli posloviti od svojih sanjskih hišk. Za slovo so se še enkrat zbrali na travniku ter sklenili, da se naslednji dan ponovno vidijo.

Naslednji dan pa so nebo prekrili temni oblaki in dež, ki je prejšnji dan počakal in je sanjske hiške spremenil v barvno reko. Od prelepega dne sta ostali samo dve pozabljeni kanglici s kredami. In lep spominček na čarobno deželo.

Material, ki ga potrebujete za delo: barvne krede



Delavnico pripravila in vodila: Annmarie Saša Prah

Fotografirala in spekla piškote: Nataša Horvat