slikanje

Slikala sem vse. Predvsem pa po želji mame. Le zakaj, se sedaj sprašujem. Verjetno zato, ker je bila takrat moj edini kritik. In seveda mi je pasala pohvala, zato je bilo smiselno izpolnjevati njene želje. Njej so bile všeč krajine- po možnosti zimske, tako, da je naše stopnišče- galerija bilo polno teh stvaritev. Moja domišljija ni imela meja niti pri tehnikah. Spomnim se treh risb, ki sem jih narisala z ogljem. Motiv: okostnajk in konj. Zdele so se mi kul. Šele danes sem zvedela, da je mama mislila, da sem imela takrat kot najstnica res obdobje črnih misli. Le kako je trpela uboga reva. No, sedaj dvajset let kasneje, je zvedela resnico, da sem bila le malo uporniško razpoložena. Prav tako sem bila deležna velikih pohval ob novem letu, ko sem privlekla svoje darilo- sliko pod jelko. Večja je bila, bolj ji je bila všeč.
Takrat je bilo tudi mnogo težje dobiti platno napeto v okvir kar v trgovini. V bistvu si moral biti kar spreten, da si ga najprej obdelal- grundiral in nato posušil, ga mojstrsko vpel v okvir, natančno zabil itd. Muka. Zato sem se domislila, da sem neko obdobje slikala kar na zadnje plošče pri omarah. Ker sem uporabila tempere, se mi je slika odluščila po enem letu. Aha, prva lekcija. Ne varčuj! Druge pa so sledile kasneje. Lekcije in slike.

Comments

Popular Posts