19. mar. 2008

srednja šola

Naenkrat sem bila v srednji šoli, kjer mi moji hormoni, energija in domišljija niso pustili ne dihat, ne spat. Slikala sem kot obsedena. Ko nisem slikala, sem pisala scenarije za igre, jih režirala in spravljala ob osmem februarju in marcu na oder, z intuziazmom prepevala v lokalnem bendu (imena se več ne spomnim), fanatično obiskovala mladinski verouk in spoznavala nočno življenje. Noro. Bilo je eno kul, odštekano obdobje. Pa je tudi to minilo. Igralci so se uprli op. šli študirat, bend ni hotel ženskih vokalov (zaradi ljubosumja), v boga sem nehala verovat. Ostalo je nočno življenje, slikanje ter šola, seveda.

13. mar. 2008

slikanje

Slikala sem vse. Predvsem pa po želji mame. Le zakaj, se sedaj sprašujem. Verjetno zato, ker je bila takrat moj edini kritik. In seveda mi je pasala pohvala, zato je bilo smiselno izpolnjevati njene želje. Njej so bile všeč krajine- po možnosti zimske, tako, da je naše stopnišče- galerija bilo polno teh stvaritev. Moja domišljija ni imela meja niti pri tehnikah. Spomnim se treh risb, ki sem jih narisala z ogljem. Motiv: okostnajk in konj. Zdele so se mi kul. Šele danes sem zvedela, da je mama mislila, da sem imela takrat kot najstnica res obdobje črnih misli. Le kako je trpela uboga reva. No, sedaj dvajset let kasneje, je zvedela resnico, da sem bila le malo uporniško razpoložena. Prav tako sem bila deležna velikih pohval ob novem letu, ko sem privlekla svoje darilo- sliko pod jelko. Večja je bila, bolj ji je bila všeč.
Takrat je bilo tudi mnogo težje dobiti platno napeto v okvir kar v trgovini. V bistvu si moral biti kar spreten, da si ga najprej obdelal- grundiral in nato posušil, ga mojstrsko vpel v okvir, natančno zabil itd. Muka. Zato sem se domislila, da sem neko obdobje slikala kar na zadnje plošče pri omarah. Ker sem uporabila tempere, se mi je slika odluščila po enem letu. Aha, prva lekcija. Ne varčuj! Druge pa so sledile kasneje. Lekcije in slike.

11. mar. 2008

Atelje



Pa se je začelo.
Kdo bi si mislil, da bo to prav na dan, ko sem neskončno utrujena, ko mi hčerka pripoveduje, da bo naslednje leto za pusta zmaj in ko še lovim zadnje stotinke za pisanje, preden se prebudi še mlajši kandidat za razgrajanje.
Mislim, da je bilo še v osnovni šoli, ko mi je učiteljica likovne vzgoje podarila nekaj praznih platnic temnozelenga bloka od risalnih listov. Nato sem po naključju in po zaslugi takratne politike dobila od mame iz Češkoslovaške čisto prave oljne barve. Prevzel me je njihov bogat in poseben vonj, ki se je v sodelovanju s terpentinom zlil v mojo najljubšo ustvarjalno dišavo. Kasneje je platnice, kamor sem z zanosom slikala, zamenjalo prvo platno. In postala sem slikarka. Obsedena.







Step by step to abstract picture 2

Pa še ena je nastala. Na začetku sem imela v mislih nežno, ženstveno sliko roza/ bele in rožnate barve. Hahaha...kaj je nastalo. Le zakaj? N...